Intervju – Tomaž Lah

Predstavljamo Tomaža Laha, poslanca Gibanja Svoboda, ki na področju energetike zagovarja odločno in ambiciozno politiko zelenega prehoda in varovanja okolja. In zakaj ravno Tomaž Lah? V Državnem zboru je podpredsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. V zadnjem času se je v javnih medijih večkrat pojavil kot predsednik preiskovalne komisije, ki bo ugotavljala domnevne zlorabe pri poslovanju podjetij GEN-I in Star Solar ter financiranju predvolilne kampanje stranke Gibanje Svoboda. Pred odločitvijo je bilo prisotnih kar nekaj dvomov, češ, poslanci se ne odzivajo. Na spletni strani sem našel rubriko »Pišite poslancu« in vprašal, ali želi sodelovati v intervjuju. Prav presenečen sem bil ob njegovem hitrem odzivu in bom tistim, ki so mi govorili, da se poslanci ne odzivajo, to posebej povedal. Dogovorjeno je, da pošljem nekaj vprašanj, na katera bo odgovoril. Pa začnimo.

Povejte kaj o sebi.

V Mariboru sem obiskoval Drugo gimnazijo ter končal študij računalništva na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Moja poklicna pot se je v vseh letih službe odvijala v energetiki – področju, ki ga dobro poznam in ki igra glavno vlogo v zelenem prehodu. Pred izvolitvijo za poslanca sem bil zaposlen v podjetju Elektrogospodarstvo Slovenije – Razvoj in inženiring d. d., nato pa v Agenciji za energijo v Mariboru.

V prostem času se ljubiteljsko ukvarjam z vinogradništvom, rad imam planinarjenje in potovanja, med športi pa košarko in tenis. Dejaven sem bil tudi v mnogih društvih, med drugim sem bil v študentskih časih član APZ Maribor in predsednik KUD Študent. Kot poslanec sem podpredsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, član Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in član Odbora za zadeve Evropske unije. V Mariboru imam poslansko pisarno v Ulici 10. oktobra 4. Z veseljem sprejemam ljudi, ki mi želijo kaj povedati, pa tudi kritike sprejemam. Precej časa preživim v Ljubljani, zato najava obiska v rubriki »Pišite mi« koristi.

Če me vprašate, zakaj se zavzemam pri svojem delu, je odgovor: za svobodno in demokratično družbo, ki jo moramo skupaj spremeniti. Do konca moramo izvesti zeleni prehod in s tem pomagati blažiti negativne podnebne spremembe in ohraniti čisto okolje. Prehod v brezogljično družbo mora biti učinkovit in pravičen za vse, da bomo mi in naši zanamci imeli boljši standard. V Sloveniji smo v podnebni strategiji sprejeli usmeritev, da bomo do leta 2050 podnebno nevtralna družba.

Kaj lahko poveste o zelenem prehodu?

Zelo preprosto lahko povem, da je podnebno nevtralna družba edina prihodnost, ki jo moramo pustiti zanamcem. Sem zagovornik vseh virov energije, ki niso fosilnega izvora. Po razlagi Evropske unije je tudi jedrska energija ob določenih izpolnjenih pogojih nizkoogljična. Kakšna bo mešanica energijskih virov za proizvodnjo električne energije v naši državi, je vprašanje nacionalnega konsenza. V Sloveniji imamo dobro stroko in dolgoletne izkušnje z jedrsko energijo, ki nam zagotavlja stabilnost, konkurenčnost in zanesljivost pri oskrbi z električno energijo. V maju letos je bila v državnem zboru sprejeta Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije«, ki je doslej v državi nismo imeli.

Na referendumu 24. novembra bomo odločali, ali želimo v Sloveniji nadaljevati z uporabo jedrske energije (morda tudi z izvedbo projekta NEK2), da ne bodo o tem odločali samo strokovnjaki. Med našimi ljudmi pa je tudi veliko takih, ki bi radi več sončnih in vetrnih elektrarn. Slovensko energetsko omrežje je neenakomerno razvito. Zelo dobro imamo razvito srednje- in visokonapetostno omrežje, ki je eno od najboljših v Evropi, medtem ko je nizkonapetostno omrežje slabši del. To se vidi tudi v tem, da je postavitev sončnih elektrarn v posameznih stanovanjskih hišah vprašljiva, potrebne bodo posodobitve in razširitve. Omrežje namreč izhaja še iz časa, ko se je v neki centralni točki proizvajala elektrika, ki smo jo prenašali po omrežju na dolge razdalje in jo tam porazdelili med uporabnike. Sedaj pa je uporabnik omrežja (odjemalec) postal tudi proizvajalec in elektrika teče v drugi smeri in nastopijo težave. Po ocenah v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu bo potrebnih 3,5 milijarde investicij v elektroenergetsko – predvsem distribucijsko – omrežje.

Naše omrežje je tudi neenakomerno obremenjeno, zato je bil uveden nov sistem obračuna omrežnine, po katerem bo uporabnik plačal toliko, kot bo obremenil omrežje. O tem se veliko govori, dosti je tudi zavajajočih informacij. Agencija za energijo je na svoji spletni strani objavila postopke, kako se lahko izračuna nova omrežnina za vsakega odjemalca in kako se določi obračunska moč. Da se ne bodo računi za omrežnino preveč povečali, bomo morali v nekaterih pogledih tudi spremeniti način razmišljanja.

Kaj lahko poveste o novem Energetskem zakonu?

Energetski zakon je bil sprejet na podlagi razvoja energetskega trga in prenosa predpisov Evropske unije, in sicer na podlagi razdelitve nekdanjega skupnega Energetskega zakona (EZ-1, sprejetega leta 2014) v posamezne področne zakone (učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, oskrba z elektriko, zemeljskim plinom in toploto). Preostalo je še zadnje poglavje, ki zajema področja energetske politike, delovanje agencije za energijo in energetsko inšpekcijo, kar je do sprejetja novega zakona veljalo še iz starega EZ-1. Nekatere rešitve novega zakona so bile v vaši reviji že predstavljene.

V Energetskem zakonu so v 3. členu o prenosu in izvrševanju predpisov Evropske unije, naštete vse direktive, prenesene v slovenski pravni red. V zakonu so določeni tudi pristojni organi in kazenske določbe za izvajanje.

Kako je z vodikom v Sloveniji?

Prehod v ogljično nevtralno družbo je zahteven proces povsod po svetu. Fosilna goriva bomo najpozneje do leta 2050 nadomestili z obnovljivimi oziroma nizkoogljičnimi viri, da s tem zagotovimo zanesljivost oskrbe za državljane, gospodarstvo in energetsko intenzivno industrijo tudi v prihodnosti. V energetsko oskrbo se uvajajo nove tehnologije, novi proizvodni viri, pametna omrežja, prožnost in hranilniki energije. Vodik, proizveden iz obnovljivih virov – zeleni vodik, postaja energent prihodnosti, ki bo v določeni meri lahko nadomestil fosilna goriva, hkrati pa omogoča shranjevanje viškov proizvodnje iz obnovljivih virov energije. Tehnologija izrabe zelenega vodika je še v razvoju, po letu 2035 pa se že pričakuje komercialna raba v energetiki.

Kako je s trajnostnim razvojem v Sloveniji?

Krovne usmeritve so v že omenjeni podnebni strategiji. Slovenska energetska zakonodaja in energetska politika vsebujeta vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje dogovorov – tako Pariškega sporazuma, Zelenega dogovora EU (Green Deal) in svežnja REPowerEU. Celovito so zbrani predvsem v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki je neke vrste strateški akcijski program ukrepov. Njegova prenova je pravzaprav končana in bo kmalu poslan Evropski komisiji. Prenova je potekala v preglednem postopku, ki ga je izvajal konzorcij nekaterih slovenskih strokovnih institucij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan. Vsa gradiva so dostopna na portalu Energetika MOPE: Portal Energetika – NEPN – Dokumenti in povezave (energetika-portal.si).

Lahko kaj poveste kot predsednik preiskovalne komisije, ki ugotavlja domnevne zlorabe pri poslovanju podjetij GEN-I in Star Solar ter financiranju stranke Gibanje Svoboda?

Komisija nadaljuje svoje delo. Ne glede na mnenje predlagateljev sem seveda še vedno predsednik te preiskovalne komisije s polnimi pooblastili, enako velja za ostale člane komisije, ki so predlagani za priče. Obravnava dokaznega predloga o zaslišanju prič še ni končana. Osebno menim, da je predlog pomanjkljiv, nerelevanten, neobrazložen in pomeni tudi zlorabo pravice po 12. členu Poslovnika o parlamentarni preiskavi.

Gradivo za obravnavo oziroma odločanje je bilo vloženo procesno nepravilno, poleg tega je tudi pravno zelo pomanjkljivo. Takšnega predloga dokaznega sklepa nisem dolžan avtomatično obravnavati, oziroma še več, kot varuh zakonitosti in ustavnosti tega postopka moram zagotoviti, da preiskovalna komisija ne bo nezakonito in protiustavno odločala in s tem posegala v ustavno zagotovljene pravice tretjih oseb, tako fizičnih kot pravnih. Kot predsednik pa bom neodvisno od navedenega poskrbel za ustrezne pravne podlage, da bo lahko ta komisija odločala, ali se takšen dokazni predlog sploh lahko sprejme ali ne in kaj temu sledi.

V življenju poslanca ni veliko prostega časa. Kako si polnite baterije?

Res so obveznosti obširne in nastopajo tako čez delovni teden kot pogosto tudi ob vikendih. V prostem času, kolikor ga preostane, rad planinarim in pogosto zahajam v naravo, baterije si napolnim ob njenih lepotah in miru.

Intervju pripravil: Ervin Seršen

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Novi ENERGETSKI ZAKON (EZ-2) | Pojasnila za odjemalce in proizvajalce električne energije | Finančne spodbude

Nova zakonodaja za SAMOOSKRBO in postavitev & priključevanje naprav iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in električno mobilnost | Vse na enem mestu

OMREŽNINA – učinkoviti ukrepi za optimizacijo stroškov električne energije | Nov tarifni sistem in metodologija obračunavanja