Podporna shema OVE in SPTE – kaj z elektrarno, ko se pravica do podpore izteče

Stanje podporne sheme

Dobrih deset let po uveljavitvi sheme državne pomoči – podpor za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije (OVE) in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (SPTE), lahko rečemo, da je to glede na obseg proizvodnje električne energije v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, najučinkovitejši ukrep spodbud pri razvoju proizvodnje električne energije iz OVE in v SPTE v preteklem obdobju. Zgrajenih oziroma nameščenih je bilo okrog 4000 elektrarn, okrog 50 obstoječih, predvsem hidroelektrarn in SPTE, pa je bilo obnovljenih. Skupna nazivna električna moč elektrarn, vključenih v podporno shemo, je ob koncu leta 2019 znašala 417 MW, proizvedenih pa je bilo 601,1 GWh električne energije iz OVE in 346,4 GWh v SPTE. V podporni shemi še vedno prevladujejo sončne elektrarne in SPTE. Prvih je bilo ob koncu preteklega leta v podporni shemi več kot 3300 s skupno nazivno električno močjo 258 MW, SPTE pa 388 s skupno nazivno električno močjo 85,7 MW. Večina teh investicij, predvsem v OVE, je bila izvedena pred uveljavitvijo spremembe podporne sheme v letu 2014 z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo in 65/20), ki pa je zaživela šele konec leta 2016 ter do danes nima pomembnejšega izvedbenega učinka.

Večina od teh več kot 3300 sončnih elektrarn je bila nameščena v letih 2010–2012, to je v obdobju, ko so se tržne cene tehnoloških komponent sončnih elektrarn (tudi vetrnih, ki pa jih v Sloveniji ni prav veliko, čeprav se vrtijo v vseh sosednjih državah), zniževale veliko hitreje, kot so se prilagajale vrednosti podpor. Slednje je investicije v fotovoltaiko naredilo zelo privlačne in posledično je bilo tudi zanimanje tako investitorjev kot tudi izvajalcev veliko. Zanimanje za izvedbo sončnih elektrarn se je zmanjšalo z znižanjem podpor na raven kritja tržnih stroškovnih vrednosti konec leta 2012. Naslednji večji investicijski val v posamezne tehnologije se je zgodil še v letu 2014, to je pred spremembo podporne sheme. Takrat so bile za investitorje zanimive predvsem SPTE in z investicijami so lovili še »zadnji vlak«, ki je omogočal dodelitev podpor po vnaprej določenih referenčnih vrednostih vsem investitorjem neodvisno od stroškovne vrednosti enote proizvedene električne energije.

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2020

Avtorjica:
mag. Alenka Domjan