Četrta preobrazba industrije je znana po tem, da je v njej treba graditi kibernetične fizične sisteme in ustrezne poslovne modele. Manj znano je, da imamo najmanj štiri vrste transformacij. Mi obravnavamo kosovno pametno tovarno. Premalo znano pa je, da z menedžerskimi metodami iz tretje revolucije transformacije kosovne tovarne ni mogoče narediti. V četrti revoluciji je treba najprej izvesti transformacijo v menedžmentu. Kosovna tovarna potrebuje kibernetični fizični menedžment. Tu nastopi tudi igra prestolov, kjer večina menedžmenta skuša preprečiti poseganje v njegovo področje. Vodenje transformacije spada v najzahtevnejša seniorska menedžerska dela. Oba poslovna in vodstvena modela: Smart in CIM (v proizvodnji lahko tudi lean) srednjeročno ostajata in se dinamično izmenjujeta. Če se mešata v razvoju in vodenju, je konec transformacije in tudi ostalega razvoja.
Spirala industrijske geneze
V prejšnji številki smo definirali štiri različne vrste podjetij in transformacij. Če hočemo pogledati na gospodarstvo na smiseln način, ga moramo opazovati v celoti, ne samo z eno vrsto podjetij. Odprejo se nam nove dimenzije transformacije. Na strateški ravni štiri osnovne vrste podjetij s štirimi različnimi vrstami transformacije tvorijo spiralo 4. revolucije industrijske geneze (slika).
Osnovni najkompleksnejši sistem kosovne tovarne vsebuje vse ostale. Je mati vseh sistemov, ki predstavlja jedro gospodarstva in 4. industrijske revolucije. Ostale sisteme nižje kompleksnosti dobimo tako, da od osnovnega sistema tovarne odvzemamo določene dimenzije in podsisteme. Najkompleksnejši sistem je kosovna pametna tovarna (slika), ki izdeluje kosovne – trdne in tridimenzionalne (3D) izdelke s tridimenzionalnimi (3D) mehanskimi tehnologijami (teoretiki ji pravijo diskretna proizvodnja). Drugi tip tovarne je procesna pametna tovarna (slika), ki izdeluje izdelke iz materialov brez oblike (sipki materiali, tekočine, plini, energija …), materialov brez trdnosti (lastnosti materialov je sicer bistveno več; natezna, tlačna, upogibna trdnost, žilavost, trdota, zgradba kristalnih rešetk, fizikalne lastnosti, tehnološke lastnosti itd.) in brez dolžinskih dimenzij (0D – nič dimenzij). Tu so izdelkom odvzete trdnost, oblika, dolžinske dimenzije, zaradi česar je bistveno spremenjena tehnologija z logistiko, ki poteka enodimenzionalno (1D), s tem pa je spremenjena cela tovarna, ki deluje najmanj s pet (lahko tudi deset in več) dimenzijami manj kot kosovna, zato kosovne in procesne tovarne ne moremo enačiti (blok na sliki je zato manjši). V to vrsto spadajo tudi tovarne z dvodimenzionalnimi (2D) izdelki, kot so električna tiskana vezja, papirnice, tiskarne, prehrambna industrija ipd. Tretja vrsta ni več tovarna, ker sistem prehaja v storitve. Če od tovarne (kosovne ali procesne) odvzamemo proizvodnjo (razvoj, tehnologija, izdelava, strega, montaža, kontrola, proizvodna logistika, planiranje, vzdrževanje, proizvodna informatika, proizvodna organizacija), nam ostane logistični podsistem, ki lahko tvori tudi logistično pametno podjetje (slika) – storitve s transportom in skladiščenjem blaga ter logističnih informacij. Tu je torej enajst poslovnih funkcij manj od kosovne proizvodnje poleg najmanj pet dimenzij manj (matematično gledano 55 enačb manj). V to kategorijo spada tudi trgovina. V proizvodnih podjetjih imamo lahko samostojen oddelek fizične logistike – ločen tudi od komerciale.
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2020
Avtor:
mag. Gorazd Rakovec
Ne spreglejte tudi:
Šola ASSET MANAGEMENTA za sodobne proizvodne sisteme – Celovito obvladovanje investicij in vzdrževanja strojev, opreme, naprav, … | Slovenski standard SIST ISO 55001
Vitko (lean) in agilno podjetje oz. organizacija – Učinkoviti in optimizirani procesi & produktivni, inovativni in motivirani sodelavci
Akademija PROJEKTNEGA managementa – sistematično usposabljanje projektnih managerjev
Business Case Study – Kako učinkovito pripraviti “Business Case Study” – praktični nasveti za hiter prenos v prakso
Druga, prenovljena in dopolnjena izdaja priročnika Kalkulacije cen v proizvajalnih podjetjih, kjer so predstavljeni različni prijemi in metode za sestavljanje kalkulacij cen.
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €