Kibernetični fizični menedžment kompleksnih tehnoloških sistemov 4.0

Vsak razvoj se začne z oblikovanjem prave ekipe, kar je naloga vodstva. Menedžment je samostojna znanost, ki se ukvarja s tem področjem, vendar menedžerske znanosti temeljijo na družboslovnih teorijah, ki se razvijajo in preizkušajo v storitvah. Potem pa razni svetovalci in predavatelji družboslovne teorije kot univerzalne prenašajo tudi v inženirski razvojni svet in inženirsko proizvodnjo, kjer pa delujejo kontraproduktivno in največkrat zavirajo razvoj in povzročajo odhode inženirjev. Posebej pri razvoju kompleksnih visoko tehnoloških sistemov je treba izvesti revolucijo v menedžmentu ali pa kompleksen razvoj pametnih tovarn – 4. industrijske revolucije – ni mogoč.

Izhodišče za izvajanje 4. industrijske revolucije je navadno avtomatizacija. Avtomatizacija se z začetkom 4. ere ne konča, temveč traja naprej. Avtomatizacija procesov, lahko ji analogno rečemo tudi industrija 3.0, je večni proces, ki ostaja. Ekipe za avtomatizacijo delajo nenehno naprej. Industrija 4.0 je ali pa tudi ni nadgradnja proizvodne avtomatizacije, ki pa zahteva novo dodatno ekipo in je nadrejena ekipi avtomatizacije ali ročne tehnologije, ki dela vzporedno naprej. Če je proizvodnja ročna, to ne pomeni, da digitalizacija ni mogoča. Četrta revolucija z digitalizacijo poteka tako v ročni proizvodnji kot v avtomatizirani. Če so stroji ali linije že avtomatizirani, to ne pomeni, da so tudi polno digitalizirani, to ne pomeni, da ni treba dograjevati dodatnih senzorjev in aktuatorjev po strojih in orodjih, merilnikov, nadzornih in računalniških sistemov s posebnimi programi za njihovo digitalizacijo. Strokovno znanje o fizičnih tehnoloških strojnih in orodnih procesih, v praksi imenovano tehnologija, pa je osnova, brez katere ni mogoče graditi 4. transformacije 3D-kosovne tovarne.

Najtežja vodstvena in tudi razvojna problematika je delo v inženirskem interdisciplinarnem timu – kibernetični fizični menedžment. Za digitalno transformacijo v tovarni imamo tri jedrne stroke najtežje kategorije z največjim deležem matematike: strojništvo, informatiko in elektrotehniko. Ostale stroke v tovarni: organizacija, logistika, ekonomija, kakovost, splošna kadrovska (digitalno kadrovsko vodi arhitekt) itd. so sekundarne. Posamezne usmeritve znotraj strok zanemarimo zaradi preglednosti.

Digitalna transformacija je sinteza fizičnega in virtualnega sveta. Strokovno gledano gre za sintezo strojništva in informatike preko vmesnega sveta elektrotehnike in sekundarno gre za sintezo tudi z drugimi industrijskimi strokami. Čim več strok je sintetiziranih, bolj donosna je sinteza. Stopnja interdisciplinarne sinteze pa je odvisna od arhitekta pametne tovarne. Jedrna industrijska sinteza je po ocenjevalnih lestvicah kompetenc daleč najtežja umska operacija, za katero je potrebna tudi temeljna izobrazba vseh jedrnih strok, ki morajo biti obravnavane enakomerno in enakovredno.

Glede na to, da se ukvarjam s področjem digitalizacije proizvodnje v slovenski industriji že skoraj 30 let ter predavam in ocenjujem kompetence za pravo digitalizacijo (ne avtomatizacijo) fizičnih tehnoloških procesov v kosovni proizvodnji že 16 let, lahko opišem najkompleksnejšo interdisciplinarno inženirsko vodstveno problematiko, imenovano kibernetični fizični menedžment, ki je samostojna menedžerska disciplina, ločena od družboslovne storitvene.

Virtualiziranost ekipe za digitalno transformacijo

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2023

Avtor:
mag. Gorazd Rakovec

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Planiranje in vodenje naročniške oz. maloserijske proizvodnje – Prilagodljivost in učinkovitost proizvodnega procesa

Šola ASSET MANAGEMENTA za sodobne proizvodne in infrastrukturne sisteme – Celovito obvladovanje celotnega življenjskega cikla strojev, opreme, naprav, nepremičnin … | Predstavitev vseh ISO, EN, TP CEN/TR, … standardov, ki so relevantni za to področje | Investicije, obratovanje in vzdrževanje

Metode VREDNOTENJA in IZBIRE (investicijskih) projektov – Analiza stroškov in koristi