Živimo v precej čudnih časih. Poleg vojne v Ukrajini, imamo danes vojno v Izraelu, poleg tega smo doživeli vodno ujmo v začetku avgusta. Vsak tak dogodek nas v notranjosti prestraši. Čeprav bi lahko rekli, da so vojni spopadi geografsko oddaljeni od nas, pa vsi taki dogodki povzročijo posledice tudi daleč od vojn. Vojna v Gazi oziroma v Izraelu bo povzročila teroristične napade, zato je naša vlada po vzoru drugih sosednjih držav uvedla nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Kako bo to vplivali na življenje, bomo lahko kmalu slišali. Kar se teh spopadov tiče, ni pravih možnosti, da se prenehajo in da se življenje nadaljuje v miru.
Vodna ujma je imela razsežnosti, ki se zgodijo v 500 letih. Poplavljene so bile infrastrukture, prekinjene so bile cestne povezave, največ je bilo porušenih mostov, ponekod je bila prekinjena oskrba z vodo in še marsikaj. Voda je odnesla cele hiše ali jih je popolnoma zalila. Poplavljeni so bili mnogi gospodinjski aparati in v današnji številki avtor opisuje, kako je treba ravnati pri sanaciji poplavljene toplotne črpalke. Veliko škode so utrpele tudi tovarne in njihovi proizvodni stroji.
Življenje se počasi normalizira in tudi Elektrotehniška revija nadaljuje z objavo člankov avtorjev. Predstavljen je Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki je stopil v veljavo 3. avgusta letos. Slovenija kot članica Evropske unije je zavezana doseči cilje na področju obnovljivih virov energije. Do leta 2020 je bil v Sloveniji cilj pri 25 odstotkih obnovljivih virov v končni bruto rabi, a ga nismo dosegli. Zaradi stanja v svetu so se ti cilji na območju Evrope zvišali, tako da je v Sloveniji postavljen ta cilj na 27 % v letu 2030. Evropska komisija je leta 2022 objavila akcijski načrt, v katerem spodbuja gospodinjstva k varčevanju z energijo in pospešeni namestitvi sončnih in vetrnih elektrarn. Te zahteve so vgrajene v ta zakon. Trenutno je v distribucijskih podjetjih glavna težava priključevanje samooskrbnih sončnih elektrarn. Tako ali drugače bodo te sončne elektrarne in tudi tiste večje, ki so napovedane v letos sprejetem zakonu, vir iztrošenih fotonapetostnih naprav in jih bo treba razgraditi na okoljsko prijazen način. V prispevku Življenjska doba in recikliranje fotonapetostnih modulov nam avtorja opišeta ravnanje z odpadki iztrošenih modulov iz sončnih elektrarn.
Dogovorjeni smo bili za članek o novih omrežninah, vendar nam to ni uspelo. O tej temi je na spletni strani SODO (https://sodo.si/sl/nov-obracun-omreznine) objavljen članek Nov obračun omrežnine, ki podrobno opisuje sistem. Veljati bo začel 1. marca 2024. Na spletni strani Petrola (https://www.petrol.si/znanje-in-podpora/2023/clanki/omreznina-2024-prihaja-nova-metodologija-in-nove-tarife-za-uporabo-omrezja.html) pa lahko preberemo članek Omrežnina 2024: prihaja nova metodologija in nove tarife za uporabo omrežij. Nov račun omrežnine vsebuje nove časovne bloke, ki bodo nadomestili višjo, nižjo in enotno tarifo. Upam, da se bomo odjemalci prilagodili in pozabili na sedanje navade ter prali perilo in posodo v najugodnejšem času.
Umetna inteligenca tudi napreduje. Želeli smo pridobiti članek, vendar nam to ni uspelo. Ne glede na to lahko povem, da je na spletnih straneh mogoče najti veliko informacij. Po domače povedano, ChatGPT je računalniški program, ki s pomočjo umetne inteligence ustvarja človeku podobne pogovore, poleg tega odgovarja na vprašanja in pomaga pri različnih opravilih. Je kot pametni digitalni prijatelj, ki razume in uporablja jezik skoraj tako kot človek. Sam sem poskusil in bil zelo presenečen. Za tem programom stoji podjetje IpenAl, ki sta ga ustanovila Elon Musk in Sam Altman, med prvimi vlagatelji pa je tudi Microsoft. Program je usposobljen na ogromni količini internetnih besedil na celotnem internetu in je na neki način alternativa Googlu.
Ko smo pripravljali intervju, smo bili zelo zadovoljni. Pogovarjali smo s profesorjem dr. Leonom Cizljem, priznanim in vodilnim strokovnjakom na področju jedrske tehnologije. Povedal je marsikaj zanimivega. Evropa nam postavlja cilje glede obnovljivih virov energije. Leta 2020 v Sloveniji nismo dosegli ciljev in to nas je stalo približno 5 milijonov evrov. Cilje je Evropska komisija povečala, pri tem pa je določila, da je električna energija iz jedrske energije tudi energija brez izpustov CO2. Iz njegovih odgovorov lahko sklepam, da ciljev v letu 2050 ne bomo dosegli, če ne bomo uspeli zgraditi druge jedrske elektrarne. Povedal je tudi, da so tako v Hirošimi kot tudi v katastrofi v Fukušimi leta 2011 žrtve nastale zaradi toplotnega in udarnega delovanja. Vse te nesreče v jedrskih elektrarnah, bile so tri, so povzročile izboljšave na področju varnosti.
V tej številki objavljamo tudi standarde s področja električnih inštalacij in s področja proizvodnje električnih sestavnih delov. Kako je mogoče vplivati na pripravo standardov, nam opisuje Viktor Martinčič iz podjetja ETI. Je namreč predsednik tehničnega odbora IEC/TC 32 (Fuses – Varovalke). ETI sodi med pet največjih proizvajalcev talilnih varovalk na svetu in je eden od vodilnih proizvajalcev stikal in odklopnikov. Izdelki ETI (nizkonapetostne varovalke skupin D0, D, CH in NV, visokonapetostne varovalke VVT-TD3, inštalacijski odklopniki ETIMAT, zaščitna stikala na diferenčni tok EFI, zaščitna stikala na diferenčni tok z nadtokovno zaščito KZS, kompaktni odklopniki serije MCCB) zajemajo razpon od 0,5 A do 6 300 A in napetosti do 36 kV. Uporabnikom lahko nudijo posamezne izdelke iz večinoma avtomatiziranih proizvodnih linij ali celovite rešitve za nadzor in zaščito električnih inštalacij.
V Evropski uniji sta med glavnimi cilji omejiti rabo fosilnih goriv in spodbujati rabo energijsko učinkovitih naprav. Poznamo energijske nalepke za gospodinjske aparate, ki nam dajo podatke, koliko energije porabi posamezni aparat. Za označevanje teh aparatov so bili sprejeti standardi in s tem so zagotovljeni enaki pogoji za vse aparate. Izdelani so bili tudi standardi za energijsko učinkovitost električne inštalacije, ki potrjujejo, da uporaba večjih prerezov pomeni prihranke energije. Dimenzioniranje vodnikov in kablov za notranje inštalacije glede na gospodarnost je tudi eden od načinov izračuna prereza, vendar se uporablja za trajno enakomerno obremenjene industrijske inštalacije za zmanjšanje izgub. Avtor nam v članku Energijska učinkovitost električne inštalacije prikaže izračun za polnilno postajo, ki dela tri ure na dan, in drugi primer, ko polnilnica deluje osem ur na dan. Prihranek je izračunan za dobo 20 let.
Poleg informacij o novih standardov objavljamo tudi informacije o novih predpisih. Avtorica nam na kratko opiše Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Namen zakona je pospešena gradnja večjih sončnih in vetrnih elektrarn. Evropska komisija je ugotovila, da so glavne ovire za uporabo obnovljivih virov energije v vseh državah članicah dolgotrajni administrativni postopki umeščanja v prostor in razna dovoljenja. Postavitev naprav na obnovljive vire energije naj bi se spodbujala na umetnih površinah, kot so strehe, območja prometne infrastrukture, odlagališča odpadkov, industrijska območja, degradirana območja, rudniki, umetna vodna telesa, umetna jezera ipd. Ob tem Evropska komisija poudarja predvsem pomen večjih sončnih elektrarn (t. i. »utility-scale«), ki bodo ključnega pomena za nadomestitev fosilnih goriv.
Nadaljujemo tudi z objavo stalnih člankov, kot so novosti v radijskih tehnologijah prihodnosti, elektrostatiki, industriji 4.0, a tudi na glosar nismo pozabili.
V pričakovanju miru vas lepo pozdravljam.
Ervin Seršen, urednik

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €