Krožno gospodarstvo lahko opredelimo kot razvojni model, v katerem so vsi materiali, proizvodi in procesi v osnovi načrtovani in oblikovani tako, da odpadkov ni. V idealnih pogojih bi snovi ves čas krožile v okviru enake ali različnih rab. S tem se omogoča minimiziranje potrebe po novih virih in pripomore k zmanjšanju pritiskov na okolje, saj se zmanjšajo črpanje virov, odlaganje odpadkov in izpusti emisij. Ponovna uporaba virov ščiti podjetja pred redkostjo virov in nestanovitnimi cenami, kar krepi njihovo konkurenčnost ter hkrati pomaga ustvarjati nove poslovne priložnosti in inovativne rešitve v proizvodnji in potrošnji, ki nudijo nova delovna mesta in dvig blaginje.
Linearno gospodarstvo
V obdobju industrijske revolucije, v 18. in 19. stoletju, je veljal linearni model gospodarstva. Ta predvideva na eni strani neomejene zaloge virov, na drugi strani pa prostor za neomejene odpadke. V linearnem modelu torej velja načelo »vzemi, izdelaj, porabi in zavrzi«. To se kaže tudi v kazalniku ekološki odtis (angl. ecological footprint). Na podlagi Poročila Živi planet ekološki odtis človeštva zdaj presega sposobnost obnavljanja narave za 50 odstotkov, kar pomeni, da svetovno gospodarstvo za namene proizvodnje in absorpcije odpadkov uporablja vire v obsegu poldrugega planeta. Do leta 2030 naj bi se ta obseg povečal na dva planeta. Ti podatki kažejo, da je treba model, ki ustvarja pritisk na različne vire, oceane, prst in zemljo, surovine in energijo, biotsko raznolikost in ekosisteme, spremeniti in odziv na to je zasnova krožnega gospodarstva.
Opredelitev krožnega gospodarstva
Z uvedbo linearnega sistema gospodarstva se je začela industrijska revolucija in zanj je značilen slogan: »vzemi, proizvedi, zavrzi«. Njegova značilnost je izčrpavanje surovin za proizvodnjo izdelkov oziroma materialov, ki po koncu življenjskega cikla postanejo odpadek. Glavni temelj celotnega sistema je poraba in ne ponovna uporaba. Iz pregleda statističnih podatkov ugotovimo, da prebivalstvo z leti narašča. Prav tako se opazno povečuje količina odpadkov v okolju, zato je prehod iz linearnega gospodarstva v krožno zelo smiselna poteza. Krožno gospodarstvo opredelimo kot zasnovo, ki se je izoblikovala na podlagi ostro rastočega gospodarstva in potrošnje. Prehod v krožno gospodarstvo je osredotočeno v preoblikovanje, ponovno uporabo, popravilo in recikliranje obstoječih izdelkov oziroma materialov. Predvsem temelji na opuščanju uporabe nevarnih kemikalij, zniževanju uporabe surovin, na uporabi energije iz obnovljivih virov ter s skrbno zasnovo materialov znižuje nastajanje odpadkov. Izdelki so zasnovani tako, da ohranjajo svojo vrednost ter omogočajo kroženje materialov. Ključna načela krožnega gospodarstva so:
- ohranjanje in krepitev kapitala na podlagi nadzora omejenih virov in ravnotežnosti toka obnovljivih virov,
- racionalizacija donosnosti virov s kroženjem izdelkov, njihovih materialov in komponent na vsaki točki tehnološkega in biološkega procesa,
- spodbujanje učinkovitosti sistema z oblikovanjem in odprtostjo, ki omeji negativne stroške.
Začetki idejnih zasnov o krožnem gospodarstvu segajo v obdobje šestdesetih let 20. stoletja, ko so potekale razprave o tem, da se je treba soočiti z dejstvom, da nimamo odprtega sistema z neomejenimi viri, ampak moramo upoštevati omejenost virov v zaprtem sistemu. Iz teh razprav sta izhajala tudi Pearce in Turner, ki sta v svojem delu leta 1990 prvič uporabila termin krožno gospodarstvo. V tem času se je razvilo tudi več doktrin, ki pa so imele skupne cilje: zmanjšanje uporabe virov, uporabe energije in pritiskov na okolje. Tako ima zasnova krožnega gospodarstva različne osnove in zato tudi nima enotne definicije, pač pa ga opredeljujejo različno.
Zasnova krožnega gospodarstva je v gospodarskih sistemih in industrijskih procesih v uporabi že od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 2014 je Evropska komisija opisala prvi program prehoda v krožno gospodarstvo. Leto pozneje je bil na predlog Evropske komisije sprejet Akcijski načrt krožnega gospodarstva, ki je vključeval ukrepe za spodbuditev trajnostne rasti in krožnega gospodarstva v Evropi, povečanje konkurenčnosti na globalnem trgu ter ustvarjanje novih delovnih mest. Celoten načrt pa je v ozadju slonel na zakonodajnih predlogih okvirne Direktive o odpadkih, Direktive o odlagališčih in Direktive o embalaži in odpadni embalaži. Zadnji akcijski načrt za krožno gospodarstvo je bil sprejet marca 2020 in je pomemben gradnik Evropskega zelenega dogovora. Ta določa časovni načrt za podnebno nevtralno krožno gospodarstvo, kjer je to ločeno od rabe virov. Vizija od prvega sprejetega paketa na ravni Evrope je, da lahko do leta 2030 s prehodom v krožno gospodarstvo dosežemo 600 milijard evrov finančnega prihranka ter do leta 2035 ustvarimo povprečno 170.000 novih zaposlitvenih mest. Krožno gospodarstvo je tako premišljeno zasnovan koncept in podprta preusmeritev v manj škodljivo in odpornejše gospodarstvo.
Primer
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2024
Avtorica:
Irena Prodan
Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:
Nova zakonodaja na področju SAMOOSKRBE z energijo, rabe obnovljivih virov & učinkovite rabe energije, električne mobilnosti ter pogojev priključitve naprav | Vse na enem mestu
POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov | Lastnik male elektrarne je odgovoren za varno in zanesljivo obratovanje male elektrarne in je lahko kaznovan v kolikor ne izpolnjuje zakonodajnih zahtev. Usposabljanje v skladu s prenovljeno zakonodajo
HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo | Nova zakonodaja in tehnologije, Tehnične smernice in zadnje stanje tehnike
POLNILNE POSTAJE ZA ELEKTRIČNA VOZILA – vse od postavitve do preizkušanja varnosti delovanja v 10-ih korakih | Nova zakonodaja in zadnje stanje tehnike na primerih iz prakse
Šola ASSET MANAGEMENTA za sodobne proizvodne in infrastrukturne sisteme | Celovito obvladovanje celotnega življenjskega cikla strojev, opreme, naprav, nepremičnin … | Predstavitev vseh ISO, EN, TP CEN/TR, … standardov, ki so relevantni za to področje | Investicije, obratovanje in vzdrževanje
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €