Naš veter

Elektrika poganja naš svet. Omogoča nam udobje, kakršnemu še nismo bili priča, in tehnološki razvoj, ki si ga lahko zamislijo le najbolj vizionarski umi. Kot je bil Nikola Tesla, ki je že pred stoletjem napovedal svet, povezan z brezžičnimi komunikacijami, in prenosne komunikacijske napravice. Kakšna tehnologija je civilizaciji dostopna, je odvisno od prodornosti njenih umov in količine energije, ki jo je sposobna uporabiti. Pridobivanje energije pa s sabo neizbežno prinese socialne in okoljske vplive.

Hitrost vetra je močno odvisna od geografske lokacije. Slika prikazuje ocenjeno gostoto energije vetra 100 m nad tlemi nad večjim delom Evrope (Global Wind Atlas 2.0; globalwindatlas.info, DTU, Danska). Izračunana je bila z ločljivostjo 1 km × 1 km. Očitna so razsežna območja močnih in stalnih vetrov (rumeni in rdeči odtenki) ob obalah, cela Irska, veliki deli Anglije, Nemčije, Nizozemske, Francije … Pri nas so območja močnih in stalnih vetrov zelo majhna in omejena predvsem na izpostavljene grebene, planote in gorati del države. Zato je prepoznavanje ustreznih območij zahtevnejše in zahteva lokalen pristop na manjši velikostni skali.

Na Elektroinštitutu Milana Vidmarja smo izdelali mikroskalni vetrovni model z ločljivostjo 100 m × 100 m – na vsakem kvadratnem kilometru ima 100 točk namesto 1 in je zato sposoben bolje upoštevati razgibanost slovenskega površja. Našli smo več kakor 2000 km² območij, ki so s stališča razpoložljivosti vetrne energije primerna za izkoriščanje. Modelska ocena vetrnega potenciala je prvi korak v razvoju neke lokacije. Sledita preverba okoljskih in drugih pogojev, in če se potrdi njihova ugodnost, izvajanje meteoroloških meritev. Rezultati dajo natančen podatek o razpoložljivosti vetrne energije na mestu meritve in se uporabijo v modelu za izboljšanje modelskega izračuna v okolici. Meritve so povezane z znatnim finančnim in časovnim vložkom. Natančen mikroskalni model omogoči analizo širšega območja pred začetkom meritev in opredelitev o najboljših lokacijah, na katerih naj se te izvedejo.

Vetrna turbina je naprava za pretvarjanje kinetične energije vetra v električno energijo. Atmosfera je v stalnem gibanju, ki poskuša uravnovesiti nasprotujoče si vplive. Sončni žarki stalno dovajajo energijo in Zemljino površje neenakomerno segrevajo. Zaradi vrtenja Zemlje okrog svoje osi na gibajoče se mase deluje Coriolisova sila, ki jim spreminja smer. Na lokalni skali na gibanje zraka močno vpliva lokalna orografija.

→ Članek je bil objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2019

Popust za zadnje izvode priročnika.

Če še niste naročnik to lahko postanete tukaj, priročnik pa lahko naročite tukaj.