V članku predstavljamo koncept »samooskrbe z električno energijo« v slovenski praksi. Po opisu temeljnih elementov sistema in njegovega delovanja ter kratkem pregledu dosedanjega razvoja podajamo tudi pričakovanja za prihodnost, vezana predvsem na zadnje spremembe energetske zakonodaje EU.
Kaj je in kaj ni samooskrba
Skladno s slovenskimi predpisi je »samooskrba« opredeljena kot kompenzacija oddane električne energije, proizvedene v elektrarni na obnovljive vire na lokaciji odjemalca, s prevzeto v obračunskem obdobju, ki je trenutno določeno kot koledarsko leto. V angleški terminologiji je tak mehanizem navadno poimenovan »net metering«. Gre torej za »netiranje« na letni osnovi in ne za samooskrbo v dobesednem pomenu, kot bi lahko bil primer elektrarne v kombinaciji s hranilniki (baterijami). Ne gre niti za tako imenovane interne vezave »P.X.3« proizvodnih naprav na lokaciji odjemalca, kjer se dejansko netira le energija, proizvedena in porabljena v istem času. Kot taka je torej samooskrba precej ugodna za investitorje, saj se izognejo tako dodatnim stroškom (npr. baterije) kot tudi tveganjem (npr. zadostna energija in moč), letni obračun pa jim ponuja veliko fleksibilnosti glede porabe. Vzemimo preprost primer. Sončna elektrarna z močjo 10 kW na strehi v Sloveniji letno proizvede približno 10 MWh električne energije, odvisno predvsem od lege in usmeritve strehe. To pa je količina porabe, ki jo samostojna hiša, denimo, ob ogrevanju s toplotno črpalko in električnem avtomobilu na letni ravni enostavno doseže.
Katere so glavne prednosti in slabosti
Prednosti z vidika investitorja smo se že dotaknili. Dodatno velja omeniti, da se netiranje količine ne nanaša le na postavko energija, temveč tudi na vse ostale postavke, katerih obračun je vezan na energijo, torej del omrežnine in nekatere prispevke. Izjema so postavke, vezane na obračunsko moč. Med slabostmi takega sistema se navadno izpostavljata predvsem dve. Prva je, da taki aktivni odjemalci prispevajo manj sredstev za infrastrukturo omrežja (netiranje dela omrežnine), čeprav jo koristijo povsem enako kot ostali odjemalci. Vrnimo se k zgoraj omenjenemu enostavnemu primeru 10 kW sončne elektrarne na strehi stanovanjske hiše. Logično je pričakovati, da se vsaj na stanovanjskih objektih proizvodnja in poraba ne bosta prekrivali – niti gledano znotraj dneva niti denimo po mesecih. Glavnina proizvodnje bo namreč takrat, ko so člani gospodinjstva večinoma odsotni v službah oziroma šolah, ter spomladi in poleti, ne pa pozimi ali pozno jeseni. Vsa ta neravnovesja pokrije elektroenergetski sistem. To slabost pogosto izpostavljajo tudi energetski regulatorji, kot bomo videli v nadaljevanju.
V skladu z novo zakonodajo in standardi za poslovne in stanovanjske objekte, smo za vas pripravili tudi strokovni seminar: SAMOOSKRBA z električno energijo – nove tehnične zahteve – Nove Uredbe, Pravilniki in Tehnične smernice, dopolnitve Energetskega zakona in Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje električne energije
→ Članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2020
Avtor:
mag. Borut Rajer
Ne spreglejte tudi:
Obvezna postavitev ePOLNILNIC za električna vozila pri gradnji in prenovi stavb v skladu z novim predlogom Zakona o učinkoviti rabi energije – Vse o načrtovanju, postavitvi, varnem delovanju, vzdrževanju elektro polnilnih postaj in o dinamičnem polnjenju električnih vozil | Poslovne in stanovanjske stavbe
Pametne POLNILNE POSTAJE za ELEKTRIČNA VOZILA – načrtovanje, obratovanje in vzdrževanje – Vse o postavitvi in varnem delovanju pametnih polnilnih postaj, ki jih sofinancira tudi država
Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje – V skladu z novo zakonodajo in s standardom SIST EN 61400-2 za poslovne in stanovanjske objekte
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
