Elektrotehniška revija - beseda urednika
Sem urednik Elektrotehniške revije, nisem pa novinar. V tej vlogi dobivam različna vabila na tiskovne konference, v zadnjem času tudi vabila za razprave o pripravi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Strokovna revija izhaja trikrat letno in po mojem mnenju objava člankov o pripravi tega načrta v njej ni primerna, saj se predlogi in sklepi prehitro spreminjajo. Nacionalni energetski in podnebni načrt obravnava tudi obnovljive vire energije, med njimi fotonapetostne naprave in elektrarne, članek o njihovem načinu inštalacije in priključevanja objavljamo v tej številki revije. Prijatelj me je opozoril, da so na Hrvaškem v okolici Bjelovarja pred kratkim dali v pogon prvo geotermalno elektrarno z močjo 15 MW. Investitorja sta bila hrvaško podjetje GEOEN in turško podjetje MB holding. Vprašal me je tudi, ali vem, zakaj pri nas ni nobene geotermalne elektrarne, imamo pa toplice. V daljšem razgovoru sva ugotovila, da je država odgovorna za prenos in distribucijo električne energije, proizvodnja je prepuščena trgu, enako velja za prodajo električne energije. Do tu je bilo obema jasno. Njegovo mnenje je bilo, da bi morala država investirati v vrtine, globoke vsaj 4000 m, in objaviti podatke, zanimive za investitorje. Povedal mi je, da se v Prekmurju na globini 4000 m pričakujejo temperature okrog 160 oC. Najin razgovor sva zaključila s podatkom, da znaša podpora električni energiji, proizvedeni v geotermalni elektrarni, 154,25 EUR/MWh, denarja za investicijo nimava, dobila bova pa prispevek za obnovljive vire, ki ga bo pobrala kakšna tuja investicijska družba. Ni slovenskega investitorja, pa razumi, če moreš.

V tej številki nadaljujemo s člankom o elektrostatiki. Avtor poudari, da elektrostatike ni mogoče popolnoma odpraviti in da njene posledice niso nevarne in škodljive, če upoštevamo navodila, ki jih navaja standard. V praksi velikokrat uporabljamo izraz »antistatično«. Širše in laično gledano so ESD-materiali »antistatični«, ker ne ustvarjajo čezmernih elektrostatičnih naelektritev. Vendar lahko takšno splošno poimenovanje privede do mnogih nesporazumov in težav – in velikih stroškov! Tipičen primer (in zelo pogost v praksi) je, ko se za novo talno površino v proizvodni dvorani enostavno naroči »antistatična« talna površina, ki na koncu morda ne ustreza zahtevam za elektrostatično urejeno območje, v katerem se uporabljajo elektronske komponente.

Eno od nadaljevanj je tudi članek 4. industrijska transformacija se začne v vodstvu, ki mora izmed štirih vrst transformacije poiskati pravo, v katerem nas avtor seznani s tem, da je pametna tovarna lahko pametna samo toliko, kot je pametno glavno vodstvo.

V članku Pristop 4UTDsi za manjšanje energetske revščine avtorica predstavlja model, kako pomagati 500 najrevnejšim gospodinjstvom v Sloveniji, ki si ne morejo zagotoviti najosnovnejše energije za dostojno in zdravo bivanje. V 24. členu Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov je zahtevano, da v nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) zapišemo cilje in ukrepe o dostopnosti do energije in za zmanjšanje števila energetsko revnih gospodinjstev. V zadnjem času smo o slovenskem NEPN veliko razpravljali, pripombe nanj je bilo treba posredovati do konca letošnjega februarja, do konca leta 2020 pa naj bi bili določeni ukrepi za reševanje energetske revščine in kako jih bomo izvajali do leta 2030. Presenetil me je podatek, da je na Ministrstvu za infrastrukturo že od leta 2014 na voljo 5 milijonov evrov neporabljenih sredstev za odpravo energetske revščine za 500 najšibkejših gospodinjstev. V javnih občilih pa nas obveščajo, da humanitarna društva plačujejo položnice pred izklopom elektrike.

Ko smo že pri izklopih, avtor v članku Ali je Plug-and-Play PV (še en) strel v koleno nas opozarja, da »balkonska sončna elektrarna« ne sme oddajati električne energije v omrežje, sicer nas bo distributer izklopil. Ne razumem, zakaj distributerji ne želijo sprejeti brezplačne energije.

V 39. nadaljevanju Pregleda radijskih tehnologij prihodnosti avtor predstavlja telekomunikacijske satelite, ki skrbijo za prenos informacij med zemeljskimi uporabniki in sateliti ter obratno. Visoko zmogljivi geostacionarni sateliti za radiodifuzijo skrbijo za distribucijo radijskih in televizijskih signalov do končnih uporabnikov, ki signale sprejemajo s pomočjo majhnih paraboličnih anten in satelitskih sprejemnikov. Telekomunikacijski sateliti skrbijo tudi za prenos telefonskih signalov in drugih internetnih in podatkovnih tokov.

Podjetje ETI predstavlja v članku Izzivi in rešitve pri krmiljenju enosmernega tokokroga, kako ravnati, če se srečata izmenični in enosmerni tokokrog. Predstavljeno je bremensko ločilno stikalo za enosmerne tokokroge, ki se uporablja za izolacijo inverterja na obeh straneh, kot je to zahtevano v standardu HD 60364-7-712. Podjetje Hermi opozarja, da je nujna zaščita pred strelo tudi na avtocestah. Iz tega lahko sklepamo, da kdaj po nevihti ne bodo delovali prikazovalniki, ki opozarjajo na omejitev hitrosti in druga obvestila. V članku Polnilne postaje za električna vozila spreminjajo svet nam avtor podrobno opiše, kaj vse se spremeni po postavitvi postaj za polnjenje električnih vozil.

V uredništvo smo dobili vprašanje, kako izvesti zaščito pred električnim udarom tam, kjer se izvajajo električni preskusi, to je v laboratorijih ali učilnicah. Odgovor sta pripravila strokovnjaka in upam, da ga bodo prebrali tudi tisti, ki bi naj pripravili rešitev v tehnični smernici.

V članku Samooskrba z električno energijo v Sloveniji – trenutno stanje in pričakovanja za prihodnost je predstavljen koncept »samooskrbe z električno energijo« v slovenski praksi. Po opisu temeljnih elementov sistema in njegovega delovanja ter kratkem pregledu dosedanjega razvoja so navedena pričakovanja za prihodnost, vezana predvsem na zadnje spremembe energetske zakonodaje v EU.

V članku Vetrne elektrarne v Sloveniji, pregled stanja in projekti za prihodnost avtor ugotavlja, da je veter kot obnovljivi vir energije v Sloveniji še skoraj povsem neizkoriščen. Vzroka navaja dva: nemogoče umeščanje v prostor zaradi varstvenih zahtev na zavarovanih območjih in družbena nesprejemljivost zaradi razpršene poselitve, kar se kaže v zelo omejenem številu lokacij vetrovno primernih območij, kjer ni v bližini ljudi in težav s hrupom.

Pripravili smo tudi pregled novo izdanih standardov in predpisov. Opozoril bi rad, da je v Uradnem listu št. 31/2020 Agencija za energijo določila Tarifne postavke za omrežnine elektrooperaterjev v kateri znaša vrednost »obračunske moči« 0 Eur/kW/mesec od 1. marca do 31. maja 2020. Pri obračunski moči 7 kW znaša to 5,19 EUR/mesec brez DDV. V Uradnem listu št. 2/2020 je Vlada objavila Odlok o začasni oprostitvi plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za končne odjemalce odjemne skupine NN brez merjenja moči in gospodinjske odjemalce električne energije v katerem se odjemalcem ne obračuna prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije od 1. marca do 31. maja 2020, kar znaša 5,17 EUR/mesec brez DDV pri moči 7 kW. Pri povprečnem mesečnem računu za elektriko 50 EUR bo znesek manjši za približno 13 EUR.

V intervjuju smo predstavili dr. Viktorja Lovrenčiča, ki je oče »dela pod napetostjo« v Sloveniji. V Terminološkem kotičku nadaljujemo z objavljanjem izrazov in definicij iz direktiv in uredb v angleškem, slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku, ki so dosegljivi tudi na spletni strani Elektrotehniške zveze Slovenije: http://www.eglosar.si/.

Ervin Seršen Ervin Seršen, urednik

→ Članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2020

Elektrotehniška revija

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €