Beseda urednika (julij 2023)

Če ugotavljamo, da živimo v kriznih časih, marsikdo pravi, da se v krizi rojevajo nove ideje, posebej v tehnologiji. Vojna v Ukrajini se še ni končala in možnosti niso najbolj obetajoče.

Bil sem na 9. Fotovoltaični konferenci, kjer je bilo prikaznih nekaj zanimivih rešitev. Posebej zanimiva je bila predstavitev Sinergija sončnih in hidroelektrarn na spodnji Savi. V hidroelektrarni Brežice imajo tri agregate s Kaplanovo turbino s skupno močjo 47,4 MW in s pretočno akumulacijo 90 MWh. Nedaleč stran je zgrajena sončna elektrarna D3 z močjo 6 MW in je priključena na daljnovod 110 kV ter je četrti agregat HE Brežice. Ta sistem ima usklajeno lokalno vodenje in obratuje kot hibridni sistem sonce-voda. Nastal je mešani vir, ki deluje kot predvidljiv vir. Kompenzira nihanja moči sončne elektrarne, v hidroelektrarni variira moč zaradi akumulacije. V predstavitvi Življenjska doba in recikliranje fotonapetostnih modulov so navedli, da je življenjska doba modulov od 25 do 30 let in da bo po predvidevanjih v letu 2050 okrog 60 do 80 milijonov ton odpadnih fotonapetostnih modulov. Silicijev modul je sestavljen iz 400 g silicija, 15 kg stekla, 3 kg aluminija in 2 kg umetnih mas, srebra in bakra. Prikazali so naprave za reciklažo in »vroči nož«, s katerim se odstrani enkapsulant. Čas razgradnje je 60 sekund. Navedli so tudi podatek, da se energija za proizvodnjo sončne elektrarne povrne približno v letu dni.

Predstavniki Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ) so predstavili novo komoro za elektromagnetno združljivost (EMC) za preskušanje v avtomobilski industriji. Investicija v novo elektromagnetno polneodbojno sobo za preskušanje avtomobilskih komponent zajema tudi investicijo v tehnološko najsodobnejšo opremo, v celoti prirejeno za preskušanje elektronskih komponent, uporabljenih v e-mobilnosti. Laboratorijski del SIQ je s tem večji za 150 m² velik tehnološki laboratorij za EMC. Celotna investicija je vredna 2 milijona evrov.

Podjetje Kronoterm je predstavilo inovativno geotermalno toplotno črpalko ETERA, ki se je prebila na prvo mesto v sezonski učinkovitosti v Evropi. Meritve so opravili na inštitutu TÜV Reinland. Sezonska učinkovitost pri uporabi podtalnice znaša 8,48 (nizkotemperaturni režim ogrevanja v povprečnem klimatskem podnebju). To pomeni, da za 1 kWh vložene električne energije dobimo kar 8,48 kWh koristne toplote. Učinkovitost pri uporabi zemlje kot toplotnega vira pod enakimi pogoji je 6,22. Geotermalna toplotna črpalka je naprava, ki za ogrevanje in hlajenje stavbe izkorišča toploto, shranjeno v zemlji ali podtalnici. Deluje na podoben način kot običajna toplotna črpalka, vendar namesto zraka izkorišča toplotno energijo iz zemlje z navpičnimi in vodoravnimi zemeljskimi kolektorji ali prek vrtin iz podtalnice. Toplotna črpalka ima v ohišje vgrajene vse potrebne sestavne dele (črpalke, ventile, filtre …), ki so dosegljivi oziroma zamenljivi s prednje strani.

V lanskem letu je Agencija za energijo v Uradnem listu RS, št. 161/22, objavila Tarifne postavke za omrežnine elektrooperaterjev. Omrežnine, kot smo jih poznali do sedaj, so bile sestavljene iz moči (pri gospodinjskih odjemalcih odvisno od velikosti varovalke) in prevzete električne energije. Vsi, od potrošnikov do industrije, moramo postati aktivni odjemalci. Glavni namen novih tarif je, da bi se elektrooperaterji lahko izognili novim naložbam ali pa jih vsaj odložili. Tudi odjemalci lahko k temu pripomoremo. Vsak dan poslušamo, kako je skoraj nemogoče vključiti v električno omrežje sončne elektrarne, do leta 2050 pa želimo biti brezoglična družba. Vsak dan pa tudi slišimo, da imamo z nakupom toplotne črpalke na nekaterih mestih omrežja lahko pozimi težave pri zagonu in obratovanju toplotne črpalke. Značilnost novih tarif je v časovnem razlikovanju, močnih cenovnih signalih in postopnem uvajanju dodatnega zaračunavanja presežne moči. Tudi po novem bo obračun temeljil na ločevanju omrežnine glede na moč in omrežnine za energijo. Ključne novosti se bodo začele uporabljati naslednje leto, in to so uvedba novih časovnih blokov, razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo ter večja stroškovna obremenitev tarifnih postavk za moč. Napovedujejo pet časovnih blokov, dve sezoni in dve vrsti dni. Iz Agencije za energijo so obljubili članek, v katerem bodo preprosto razložili to novo tarifo. Upam, da ga bomo objavili v naslednji številki.

V današnji številki Elektrotehniške revije objavljamo nove standarde in predpise s področja elektrotehnike. Nismo pozabili na Terminološki kotiček, v katerem v obliki glosarja v angleškem, slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku objavljamo izraze in definicije s področja spodbujanja gradnje in umeščanja proizvodnih naprav na obnovljive vire. V članku Slavnostna akademija ob 90-letnici revije Elektrotehniški vestnik in 70-letnici Elektrotehniške zveze Slovenije urednik Elektrotehniškega vestnika opisuje, kako je nastal Elektrotehniški vestnik in kakšna je njegova vloga oziroma vsebina. V vsakdanjem življenju je tudi med elektrotehniki meja med vestnikom in revijo zabrisana. Glavna razlika je v tem, da je vestnik namenjen raziskovalcem, kjer objavljajo svoje prispevke. Revija pa je namenjena projektantom, inštalaterjem in proizvajalcem elektrotehniških izdelkov. Bralci mi velikokrat svetujejo, naj objavimo tak članek, da ga bodo danes prebrali, jutri pa uporabili.

V članku Razmere na vhodni in izhodni strani frekvenčnega pretvornika nam avtor opisuje stanje električnih veličin na vhodni in izhodni strani frekvenčnega pretvornika, ki napaja asinhronski električni motor. Avtorica v članku Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije pa povzame, kaj je treba upoštevati pri nabavi »balkonske sončne elektrarne«, ki se uradno imenuje vtična proizvodna naprava. Objavljamo tudi 49. nadaljevanje Pregleda radijskih tehnologij prihodnosti, v katerem avtor predstavlja hitro rastoči trg z Wi-Fi. V rubriki Iz prakse za prakso nadaljujemo z objavo, kakšna naj bo oprema v elektrostatično urejenem okolju. V članku Industrija 5.0 pa nam avtor razloži, kaj to pomeni.

V pričakovanju skorajšnjega miru v Evropi vas lepo pozdravljam.

Ervin Seršen, urednik