Beseda urednika (julij 2020)

Kolikor se spomnim svojih mladih let, nas je vsak mesec obiskal inkasant, ki je imel veliko aktovko, baterijo, mi pa smo mu posodili »štokrle« (stol brez naslonjala), da je lahko odčital električni števec, nameščen tik pod stropom. Iz aktovke je vzel blok, v katerem je imel napisano staro stanje števca, vpisal novo stanje, izračunal in povedal, koliko je treba plačati. Od tistega časa se je veliko spremenilo. Že več kot deset let imam v hiši dvosmerni števec z daljinskim odčitavanjem, še iz časov, ko sem imel hišno kogeneracijo z močjo 5,5 kW električne moči. Za oddajo električne energije sem potreboval dvosmerni števec, ki sem ga kupil. Opremiti sem ga moral z GPS-modulom za daljinsko odčitavanje. Prejšnji trifazni števec, ki sem ga tudi moral kupiti, so mi odnesli – bil sem prepričan, da je moj, pa ni bilo tako. Ko sem se upokojil, so ravno v tistem času jemali pokojnine tistim s statusom »s. p«, ki so imeli sončne elektrarne, s prepričanjem, da se lahko z oddajanjem električne energije preživljajo brez pokojnine, tudi če imajo elektrarno z močjo 5 kW. Kaj se je v tistem času dogajalo, smo bralcem revije pojasnili v intervjuju v prvi številki leta 2015. Še pred to kalvarijo, ki jo je preživel intervjuvanec, sem svojo hišno kogeneracijo vrnil proizvajalcu v Nemčijo in dobil vrnjen del kupnine. No, in sedaj, kaj je bilo z mojim dvosmernim števcem? Vse števce je treba po desetih letih delovanja poslati na umerjanje in tako tudi mojega, dvosmernega z daljinskim odčitavanjem. Delo je tako organizirano, da se števec enostavno zamenja z drugim, umerjenim, in posel gre naprej. Ko so mi pred korono namestili umerjen števec – leto izdelave 2012 – so uporabili moj stari modul za daljinsko odčitavanje, ki pa seveda ni deloval v umerjenem števcu. Nekajkrat sem bil deležen obiskov, menjavali so GSM-modul, nato se je zgodila »korona«. Dobil sem vljuden dopis, v katerem so me zaprosili, da jim zaradi »korone« po pošti posredujem odčitke števca. To pa ni tako enostavno. Omarica, v kateri je števec, ima sicer okence, vendar prebrati odčitke na števcu ni tako enostavno, ker se ciklično menjajo. Po odloku o preklicu epidemije zaradi COVIDA-19 me spet vsak mesec obišče nekdo, da odčita števec. Res je, povedali so mi, da takih novih dvosmernih števcev nimajo. Novega enosmernega sem odklonil, ker je namreč programiran tako, da meri absolutne vrednosti. Ker imam »balkonsko sončno elektrarno« (modul in razsmernik, priključen na notranjo inštalacijo), se zgodi, da takrat, ko ni porabe (naprave v pripravljenosti izklopljene, tudi hladilnik ne deluje), oddajam električno energijo v omrežje. Pri merjenju absolutnih vrednosti se ta električna energija prišteva k tisti, ki jo jemljem iz omrežja. Torej, dajem jo v omrežje, brez plačila, vendar bi mi jo celo zaračunali. Sem pa vseeno vesel, da me ne izklopijo, ker dajem energijo v omrežje. V tem smislu se pripravlja nov predpis, o katerem je pisal mag. Matić v prejšnji številki revije. To, da se moj števec z modulom GPS odčituje tako, da se pripelje predstavnik podjetja z avtom in pogleda na števec in odčitek zapiše, me spominja na nekdanjega inkasanta.

Pa ostanimo še pri »koroni« in maskah oziroma materialih, ki so se nabavljali. Na spletni strani Slovenskega inštituta za standardizacijo so napisani odgovori na pogosta vprašanja (FAQ) o izdelavi, uvozu in ugotavljanju skladnosti osebne varovalne opreme in medicinskih pripomočkov v času pandemije COVID-19. Ko sem povprašal na SIST, koliko obiskov oziroma zahtev je bilo za brezplačne standarde, nisem dobil odgovora. Glede na razne zgodbe v sredstvih javnega obveščanja, ki so se pojavile pri nabavi teh proizvodov, razumem odgovor. Kaj zaključujem iz tega? Čim prej je treba prevesti terminološki standard IEC 60050-902 (Conformity assessment – Ugotavljanje skladnosti) in objaviti to v Electropedii, da bodo pojasnjeni izrazi iz tehnične zakonodaje. Upam, da bomo v reviji lahko objavili predlog prevoda.

Celo svojo poklicno kariero se ukvarjam s standardi, ki niso obvezni, razen če njihove uporabe ne zahteva predpis. Zanimivo je to, da jih resni proizvajalci uporabljajo ne glede na to, da niso ravno poceni. Zakaj? Ker me veliko strokovnjakov opozarja, da standardi niso obvezni, jim odgovarjam, da to sicer drži, vendar si s samim zakon ali predpisom ne moremo nič pomagati. Če želimo napisati podatke na napisno tablico proizvoda, jih v predpisu sicer lahko najdemo, vendar so skriti nekje pod »identifikacija proizvoda, ki omogoča sledljivost, itd.«. Ko pa želimo uporabiti simbole, jih najdemo v standardu in vemo, da so pravi.

V tej številki predstavljamo gospoda Andreja Kosa, neumornega učitelja in predavatelja na področju elektrotehnike, ki sploh ne kaže svojih let. Pa še to, ne prizna, da je star, ker pravi, da je še vedno mogoče početi kaj zanimivega. Marsikdo si gospoda Kosa lahko vzame za zgled. Kaj pa ostali članki? Nadaljujemo s člankom o elektrostatiki. Avtor takoj v uvodu pove, da sta elektronika in elektrostatika slaba prijatelja. Nadaljujemo s člankom o transformaciji podjetij. V članku Pregled radijskih tehnologij prihodnosti je avtor želel poudariti uspešno izstrelitev slovenskih satelitov, a so višinski vetrovi to onemogočili. V letu 2014 smo objavili, kakšne so zahteve za dajanje električne in elektronske opreme na evropski trg. Od takrat se je že marsikaj spremenilo in te spremembe so predstavljene v članku. V zadnjem času se veliko govori o ponovni uporabi in recikliranju. Avtor nam v članku predstavi standarde, ki se uporabljajo na področju elektrotehnike. Tega, da smo in še uporabljamo sestavne dele iz starih avtomobilov, se starejši državljani dobro spomnimo. Kako pa je s proizvodi, ki imajo vgrajene rabljene dele, je zapisano v standardu.

V obširnem članku, kako se priključi toplotna črpalka za ogrevanje, razmišljamo o vsem, kar morajo vedeti proizvajalec in inštalater oziroma strokovno usposobljena oseba. Avtorja ugotavljata, da imajo v Evropi enake skrbi in da imajo inštalaterji veliko odgovornost, zato so zanje predpisali izobraževanje in preskus znanja. V reviji smo povabili proizvajalce in trgovce toplotnih črpalk, da nam pošljejo veljavna navodila, ki jih bomo pregledali in objavili pomanjkljivosti brez imen sodelujočih.

Kot po navadi objavljamo pregled sprejetih standardov in predpisov za vašo informacijo.

Ervin Seršen, urednik

→ Članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2020