Klici v uredništvo v zvezi s priključevanjem sončnih elektrarn za samooskrbo (pravilen izraz: proizvodna naprava za samooskrbo) so me razveselili in na drugi strani zaskrbeli. Kaj se je pravzaprav zgodilo? V prejšnji številki nam je gospod Matjaž Miklavčič v intervjuju predstavil nova navodila SONDSEE (Sistemska obratovalna navodila za električno energijo). Ker so ta navodila stopila v veljavo 1. marca 2021, smo v uredništvu iskali avtorja, ki bi to podrobneje opisal.
Na priključitev na omrežje čaka 400 sončnih elektrarn za samooskrbo, ker nimajo, tako pravijo, »opremnega certifikata«. Montažer, ki dela tudi v tujini, nam je povedal, da tam zahtevajo opremni certifikat za razsmernike z močjo 135 kW oziroma 250 kW. Sam sem se o tem prepričal, ko sem na spletu (https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/ee9ecda7-6788-11eb-aeb5-01aa75ed71a1/language-en) našel evropsko poročilo o izvajanju te evropske uredbe. Pri nas so ti opremni certifikati potrebni že za razsmernike z močjo 10 kW. Prebral sem tudi pojasnila na spletni strani SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja), v katerih navajajo, da bodo priključili te sončne elektrarne, vendar bo treba manjkajoče dokumente dostaviti do konca leta. Ko to pišem, je že izšel Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev proizvodnih naprav električne energije na distribucijsko omrežje in o izvajanju 5. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2016/631 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za zahteve za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje (Uradni list RS, št. 92/21), ki mejo za razred A postavlja od 800 W do 150 kW, kot jo je predlagal ELES. To, da sem bil deležen diskreditacij in poniževanj, ko je izšel pravilnik, si štejem v čast, ker sem se postavil na stran tistih 400 lastnikov sončnih elektrarn, ki bi v teh sončnih dneh lahko proizvajali električno energijo iz obnovljivega vira in bi se jim na neki način začel vračati vloženi denar. Lastniki so vložili po mojih konvencionalnih izračunih najmanj 4 milijone evrov.
Spomnil sem se svojih mladih let, ko so mi hišo, ki sem jo tudi sam gradil, priključevali na električno omrežje. Predstavnik, takrat smo rekli »DES-a«, je prišel, pregledal priključek, razdelilnik, varovalke, preveril delovanje stikala RCD in preveril vse vtičnice, pa še morda kaj. Danes je to drugače. Ko je inštalacija narejena, je treba poklicati preglednika, ki opravi meritve in izdela zapisnik ter na podlagi pozitivne ocene v zapisniku distributer izvede priključek hiše oziroma objekta na javno omrežje. To velja tudi za postavitev sončne elektrarne za samooskrbo. Do tu vse lepo in prav.
V prejšnji državi smo v Nemčiji kupovali lične telefone, za katere je v navodilih za uporabo pisalo, da jih v Nemčiji ni dovoljeno priključevati. Seveda sem si kupil tak telefon, saj je bil lep, nekaj posebnega. Kmalu so me poklicali iz poštne centrale, mi povedali, da imam »nemški telefon«, ter na podlagi izmerjene električne porabe telefona zahtevali, da ga izklopim. Moj odgovor je bil, da ga nimam in da naj pridejo pogledat, saj bi ga takoj zamenjal s starim. Pomirili so me, da jih ne bo, ker ne smejo v zasebno hišo!
Ko sem imel kogeneracijsko enoto (soproizvodnja toplote in elektrike), so predstavniki distributerja izvajali meritve na sponkah kogeneracije, torej v zasebni hiši. Ampak, to jim še danes dovoljujejo navodila SONDSEE, čeprav smo nekateri morali kupiti pametne števce in bi del teh meritev lahko izvajali na sponkah števca. To pišem zato, ker so tudi na mene naslovili dopis o različnih tolmačenjih zahtev, s katerimi se pregledniki srečujejo pri njihovem delu. Za njihovo delo dobijo strokovna mnenja, vendar ugotavljajo, da zakonodaja ni usklajena. Po mojem bi bilo treba preglednikom naložiti še preverjanje po prilogah SONDSEE ali jih izobraziti, če se le-te izvajajo na notranji inštalaciji. Namreč, montaža sončne elektrarne za samooskrbo je poseg v inštalacijo, zato je treba upoštevati Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije in vključiti preglednika. Potrditev teh strokovnih mnenj, v katere ne dvomim, naj se poskuša urediti po vzoru »sodne prakse«.
Napišimo še nekaj o tem, kaj je objavljeno v tej številki. V intervjuju predstavljamo mag. Krešimirja Bakića. Dolgo ga že poznam, a da je tak Gospod, pa si nisem predstavljal. Čeprav je upokojen, njegov duh še vedno kroži po ELES-u, kjer je bil svetovalec direktorja za tehnične zahteve in standardizacijo. V člankih Varnost vzdrževalcev na prvem mestu in Nevarnosti zaradi električnega toka ter zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je prikazana skrb za varno delo tako v breznapetostnem stanju kot pri delu pod napetostjo. V članku Interni akti v skladu s pravilniki o obratovanju in vzdrževanju elektroenergetskih postrojev pa so navedeni izrazi in definicije, potrebni za razumevanje, in nato smernice, kako naj se pripravijo interni akti.
Predstavljamo tudi polnjenje električnih avtomobilov, in to s strani standardizacije in proizvajalca ETI, ki ponuja zaščito polnilnih postaj. Podjetje Hermi nam predstavlja svoj proizvodni program, vključno z njihovim programom Shield, prenapetostno zaščito in kabelskimi policami.
V reviji nadaljujemo z objavo prispevkov o elektrostatiki, pregledu radijskih tehnologij, industrijski revoluciji 4.0 in objavljamo še članek o upravnih taksah. Objavljamo tudi pregled sprejetih slovenskih standardov in predpisov, ki morda zanimajo naše bralce. Že večkrat sem dobil pripombo, da marsikdo nima časa brskati po uradnem listu in iskati novo izdane predpise, še manj pa po spletni strani Slovenskega inštituta za standardizacijo in iskati novo sprejete standarde. Nadaljujemo tudi z objavljanjem izrazov in definicij v Terminološkem kotičku iz Uredbe 2017/1485 o določitvi smernic za obratovanje sistema za prenos električne energije, in to v angleškem, slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku. Te izraze in definicije najdete v EZS glosarju tudi še v drugih jezikih.
Za tiste, ki so pozabili osnove elektrotehnike, objavljamo članek Samodejno praznjenje kondenzatorjev. Ti se namreč pojavljajo v električnih vezavah, zato se je dobro spomniti, da se sami tudi praznijo.
Vemo, da nismo popolni, zato se opravičujemo za zamenjavo slike v članku Telemedicinske storitve za podporo samozdravljenju bolnikom v domačem okolju avtorja. S svojo uredniško politiki pa si tudi prizadevamo, da so članki opremljeni z navedbo uporabljene literature, saj jim to povečuje strokovnost.
Ervin Seršen, urednik
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
