Beseda urednika (november 2022)

Vojna v Ukrajini še vedno traja, še celo bolj se je razplamtela. Zanima me, ali je to pravično in vredno toliko mladih življenj. Kdo ima koristi?

V zadnjem času so se pretrgale dobavne verige, posledica so zakasnitve v proizvodnji, vedno višje cene proizvodov in tudi hrane ter energetska kriza. Slovenski politiki obljubljajo, da nas pozimi ne bo zeblo. Elektrike in plina za gospodinjstva v Sloveniji naj bi bilo dovolj. Tudi industrija naj bi imela dovolj plina, tako da bo proizvodnja normalno tekla, vsaj tista, ki proizvaja hrano in nujne življenjske potrebščine. Evropska komisija je pripravila načrt REPowerEU, v katerem nam predstavlja varčevanje kot najvarnejši in najhitrejši ukrep, s katerim lahko vsak državljan pripomore k varčevanju. Varčevanje pomeni spremembo v našem vsakdanjem vedenju, ki jo je najtežje doseči. Odziv »za elektriko ali plin bom še že imel« je sicer tudi mogoč, vendar, kaj bo takrat, ko enega od teh energentov ne bo. Razmišljanje ljudi o novoletnih osvetlitvah se nanaša na stroške, ne pa na to, da ne bo električne energije. Drug odgovor je tudi, stroški bodo manjši, ker imamo osvetlitev s svetili LED. Če ne bomo gledali na vsako kilovatno uro, se nam po mojem mnenju ne piše dobro.

V tem času čakamo, da bo Evropska komisija zamejila cene plina in elektrike, ki so ponorele. Ker trg z energenti ne deluje, tega ne bo tako lahko urediti, kot je sprejeti direktivo USB-C o univerzalnem polnilniku za elektronske naprave v Evropski uniji. To naj bi bila zmaga bruseljske politike nad samovoljo velikih korporacij. Verjetno je bil glavni namen prisiliti Apple, da še pri telefonih iPhone uporabi priključek USB-C namesto zdajšnjega priključka Lightning. Prehodna doba je dve leti oziroma tri leta za prenosnike.

Govori se, da bi morali postati čim prej samooskrbni, tako pri hrani kot pri električni energiji. Poseben poudarek je trenutno na sončni energiji (solarizaciji) in vetrni energiji. Moderne tehnologije, ki so še v razvoju, nam obljubljajo proizvodnjo vodika s pomočjo viškov električne energije, ki bi jo pridobili iz sončne in vetrne energije. V tem pogledu se spreminja tudi slovenska zakonodaja. V današnji številki Elektrotehniške revije predstavljamo novo sprejete predpise in zakone ter predloge. Ti so Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, Uredba o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, v obravnavi je tudi predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, pripravlja se Nacionalni energetsko-podnebni načrt. Pregledali smo tudi novo izdane standarde, ki morda zanimajo naše bralce. Tudi na Terminološki kotiček nismo pozabili. V njem smo v obliki glosarja predstavili izraze in definicije v angleškem, slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku. Te izraze in definicije najdete tudi na spletni strani Elektrotehniške zveze: http://www.eglosar.si/.

V članku Ciljno usmerjanje priključevanja proizvodnih naprav električne energije kot eden od zelo pomembnih členov k takojšnjemu povečanju realizacije na področju OVE nam avtor predstavi najcenejšo in najugodnejšo rešitev v obliki lastne elektrarne za individualno oskrbo po sistemu letnega obračuna. Predstavi tudi omejitve, ki jih povzročata uvajanje toplotnih črpalk in polnilnic za električna vozila ter uvajanje hranilnikov električne energije. Uporabniki električnega omrežja bodo prevzeli aktivno vlogo, imenujemo jih lahko tudi »prosumerji« (iz angleščine »producer« in »consumer«). Posledica tega bo uvedba dinamičnih tarif (časovno odvisne tarife), ki bodo s pravilno izbiro odjema pripomogle k učinkoviti uporabi omrežja. Avtor predstavi tudi SODOKart, ki podaja pregled možnosti vključitve večjih polj sončnih elektrarn na elektroenergetsko omrežje.

Omeniti moram tudi članek z naslovom Lokalni UTD v Sloveniji, ki smo ga objavili v prvi številki Elektrotehniške revije v letu 2020. Na tem področju se je tudi marsikaj spremenilo, saj se pripravlja Uredba o merilih za opredelitev in ocenjevanje energetske revščine.

Mesec oktober je mesec požarne varnosti, ki je letos posvečen požarom na električnih baterijskih napravah. Te baterije se uporabljajo v mobilnih telefonih, prenosnih in tabličnih računalnikih, igračah, orodjih, invalidskih vozičkih, električnih skirojih, kolesih in avtomobilih. Vse te naprave uporabljamo v stanovanju in delavnici ter se do njih obnašamo tako, kot da ne morejo zagoreti. Takšen požar je namreč zelo težko pogasiti in gasilni aparat ne zadostuje niti za pogasitev manjše baterijske naprave. Najučinkovitejše gašenje je potopitev v vodo.

V septembru sem bil povabljen na predstavitev dela laboratorija ICEM (Infrastrukturni center za energetske meritve) v Mariboru, ki deluje kot del Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Predstavili so pasti in nevarnosti preskušanja litij-ionskih baterij. Kljub zelo skrbni pripravi za preskušanje so se preskuševalci srečali s precej velikimi težavami. Takšno preskušanje je velik strošek, vendar komentar preskuševalca, da nekateri preskušajo na cesti namesto v laboratoriju, pove vse.

Na spletni strani https://www.mkx.si/Marijan.Kozelj/KRATICEvse-5gdi.pdf lahko najdete »Seznam pogosto uporabljenih pojmov, besed, besednih zvez (terminov) in pripadajočih kratic v elektroenergetiki za rabo v javnosti oziroma v stroki.

V tokratni številki revije poleg prej omenjenih člankov objavljamo tudi članek Sončne elektrarne za samooskrbo – izgradnja na ključ, v katerem nas avtor opozori, da v primeru zavrnitve priključitve nastanejo stroški, če smo izvajalca pooblastili, da nam uredi soglasje za priključitev. V članku Učinkovita raba električne energije z nižanjem konične moči avtor nakaže, kako je mogoče znižati račun za elektriko. Avtorja bom zaprosil, da pripravi še podoben članek z upoštevanjem dogovorjene in presežne moči, kar vsebuje predlog Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Objavljamo tudi 47. nadaljevanja Pregleda radijskih tehnologij prihodnosti, v katerem avtor tokrat predstavi tehnologijo Wi-Fi 6 in številne države, ki so jo že odobrile za uporabo. V članku Indeks zrelosti industrije avtor pojasni, da je to najbolj znan in uporabljen indeks za ocenjevanje in opisovanje stopnje 4. industrijske transformacije. Sodelavci iz Laboratorija za kakovost in metrologijo s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani so nam v članku Tehniška kakovost – Quality Engineering predstavili, s čim se ukvarjajo in kakšen je študij tehniške kakovosti. V članku Elektrostatika – talna površina v EPA-prostoru, pa avtor opiše, kako se izdelajo takšna tla. Upam, da bo branje zanimivo.

V pričakovanju skorajšnjega miru v Evropi vas lepo pozdravljam.

Ervin Seršen, urednik