Beseda urednika 3-2020

Vsak dan slišimo »korona, korona, korona«, ukrepi in omejitve. Na vse to ne morem vplivati, zato se nisem poglabljal v to, kako me omejitev gibanja moti. Stanujem v manjši občini, zato moram premisliti, kako in kdaj nakupovati, ker »kofetkanje« v drugi občini s prijatelji in znanci ni več mogoče. Manjka mi tudi razgovor za kakšen članek, ki ga lažje dobim, če se s kandidatom osebno srečam. Zanimivo pa je, da je koronačas spodbudil ljudi k pisanju. Za to številko se je nabralo toliko prispevkov, da jih bomo nekaj objavili v naslednji številki.

Enkrat sem že pisal o tem, kako je s članki. Iz državnih organov jih je težko dobiti, posebej od tam, kjer bi se šefi radi sopodpisali, tudi če ne poznajo tematike. V zasebnih organizacijah pa je tako, da tisti, ki ne glede na lastništvo čutijo pripadnost naši državi, zelo radi sodelujejo ne samo s članki, ampak tudi z oglasi. Drugi, ki niso iz takega testa, pa se bojijo za svoje znanje in celo niti ne sodelujejo pri standardizaciji, češ da vse informacije dobijo od svojih kupcev. Kakšne informacije dobijo, ne vem, vendar, če bi imeli dobre proizvode, bi njihove karakteristike »porinili« v standarde, da bi konkurenca imela težave. Nekaj takih podjetij, ki oglašujejo in sodelujejo v standardizaciji, pa le imamo v Sloveniji. Predsedujejo tehničnim odborom v IEC in CENELEC. Oni drugi, ki dobivajo informacije od ne vem kje, Elektrotehniške revije nimajo niti naročene, še manj pa, da bi sodelovali z oglasi. Tu pa tam me prosijo, pa ne direktorji oziroma tisti, ki odločajo o naročilu revije, da jim članek skopiram in pošljem. Največkrat jim pošljem revijo in jo deklariram kot reklamni izvod. To si sicer štejem v čast, da je revija dobra, vendar se spominjam dni, ko sem v tujini v knjigi zasledil zanimiv članek in prosil, če lahko dobim kopijo nekaj strani. Sledil je čuden pogled, nato odgovor – ne. Šele pozneje sem razumel, kaj je »copyright«.

Na drugi strani naše revije je oglas podjetja, ki nudi inovativne elektroenergetske rešitve za preskušanje in diagnostiko. V septembru je podjetje v predstavitvenem salonu na kolesih (Omicron Roadshow) organiziralo tridnevno predstavitev svojih izdelkov, ki omogočajo storitve na področju svetovanja, zagona, preskušanja, diagnosticiranja in usposabljanja. Zaradi varnosti (Covid-19) je bilo število udeležencev omejeno na skupine po šest obiskovalcev dopoldan in šest popoldan. Dogodka so se udeležili predstavniki znanih slovenskih podjetij, ki uporabljajo njihove instrumente in so ob predstavitvi razvili zanimive razprave, ki jih kot radovedni udeleženec nisem dojel. Dogovorili smo se, da za naslednjo številko revije pripravijo članek o najzanimivejših diskusijah, da bodo seznanjeni tudi tisti, ki so udeležbo odpovedali zaradi strahu pred koronavirusom.

Vsak dan slišimo o digitalizaciji in energijskem prehodu. Po mojem mnenju koronavirus pospešuje ta proces. Delo od doma je že na velikih mestih uvedeno, ali je uzakonjeno, še ne vem. Za uspešen energijski prehod je treba imeti dovolj energije iz obnovljivih virov, decentralizirano proizvodnjo in pametne števce. To se pri nas že dogaja, čeprav je še nekaj težav pri umeščanju proizvodnih objektov v prostor. Na manjših stavbah rastejo sončne elektrarne pod pogoji samooskrbe, pojavljajo se kombinacije s toplotno črpalko in tudi z baterijskimi hranilniki s kapaciteto med 10 in 15 kWh. Ta kombinacija bo posebno zanimiva za tiste, ki bodo imeli električne avtomobile. Tudi gospodinjski aparati se priključujejo preko spleta ter se lahko daljinsko krmilijo in programirajo. Temu se morajo prilagoditi tudi standardi za te aparate, povečuje se namreč varnostno tveganje. Standard EN 60335-1 je bil posodobljen tako, da so vanj vključili zahteve za kibernetsko varnost, da se prepreči dostop nepooblaščenim in preprečijo učinki napak pri komunikaciji po javnih omrežjih. Vedno več je tudi gospodinjskih aparatov, ki se napajajo iz baterij, standardu so bile dodane nove zahteve za požarno varnost za tiste aparate, ki se ne morejo ponovno polniti, in tiste z litij-ionskimi baterijami.

Z zanimanjem sem prebral novico, da imamo na prenosno električno omrežje priključena dva baterijska hranilnika električne energije. Prebral sem tudi novico, da je naše električno omrežje v začetku septembra sodelovalo pri reševanju nemškega elektroenergetskega omrežja pred izpadom. Uporabljena je bila tudi energija iz baterijskega hranilnika. V tej številki predstavljamo gospoda Romana Bernarda, uspešnega podjetnika, ki vodi podjetje NGEN in ima sedaj že kar dva taka baterijska hranilnika. Zelo zanimiv možakar.

O članku o pregledu navodil za priključevanje toplotnih črpalk moramo povedati, da je bil odziv ponudnikov skromen, ugotovili pa smo, da tudi z našimi pravilniki ni vse v najlepšem redu. Izobraževanje inštalaterjev za obnovljive vire se ne izvaja in upamo, da se bo s sprejetjem novega pravilnika, ki se pripravlja, to uredilo. Zahteve v Energetskem zakonu se prilagajajo zahtevam iz evropskih direktiv, zato je članek o predlogu Zakona o oskrbi z električno energijo prav zanimiv.

Standardi se tudi spreminjajo, zato je avtor pogledal, kako v Nemčiji seznanjajo svoje inštalaterje in pripravil razlago koncepta zaščite pred električnim udarom. Nadaljujemo tudi s člankom s področja industrije 4.0 z naslovom Kibernetični fizični menedžment za ohranitev razvojnih jeder Slovenije. Avtor članka o elektrostatiki nam je ponudil članek o elektrostatiki kot globalnem virusu elektronike. Direktorica Slovenskega inštituta za standardizacijo pa nas seznanja z novo storitvijo, torej daljinskim vpogledom v vsebino standardov, ki pa ni brezplačen. Avtor člankov Pregled radijskih tehnologij prihodnosti opisuje ponovni vzpon tehnologije Wi-fi in sprejetje novih standardov, ki bodo olajšali uporabo vedno večjega števila naprav z uporabo te tehnologije. Nekaterim elektrarnam, ki so dobivale podporo za proizvedeno električno energijo, se bo kmalu ali pa se jim je že iztekla podpora. Avtorica nam v članku Kaj z elektrarno, ko se pravica do podpore izteče, razloži možnosti, ki jih imajo lastniki takih naprav. Epidemija koronavirusa je potrdila, kar smo že vedeli, kako so ustvarjeni sistemi med sabo soodvisni in kako smo kot civilizacija odvisni od njih. Avtorja nam v članku Energetika po obdobju covid-19 predstavljata tematiko »zeleno okrevanje po covid-19«, v katerem so obravnavane vse panoge energetike, vsi viri energije in tehnologije ter energetska podoba Evrope, ki temelji na sobivanju s svetom. Približujejo se jesenski dnevi z zunanjo meglo, notranji prostori se bodo ogrevali in v njih bo suh zrak. Avtor v članku Kako izmeriti relativno vlažnost zraka razloži, zakaj je v prostoru s suhim zrakom prijeten dolg rokav ali pulover. V zadnjem času se pojavljajo litij-ionske baterije. Avtor nas opozori na požarno varnost.

Ervin Seršen Ervin Seršen, urednik

→ Članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2020

Elektrotehniška revija

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €