Sodeloval sem pri pripravi članka o pregledu navodil za toplotno črpalko. Prepričan sem bil, da smo omenili vse predpise in standarde, v katerih so določene zahteve, kaj morajo vsebovati navodila. To, da smo spregledali Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih, je bila res napaka. V tej uredbi, katere poglavitni cilj je zmanjšati emisije fluoriranih toplogrednih plinov, zajetih v Kjotskem protokolu, in tako varovati okolje, je zahtevano preverjanje uhajanja plinov v napravah, ki vsebujejo več kot 3 kg fluoriranih toplogrednih plinov. Izvesti ga je treba vsaj enkrat vsakih dvanajst mesecev. Do tu vse pije vodo.
Ko dobim kakršenkoli račun, se ne razveselim. A ko sem dobil račun za električno energijo za mesec december, sem bil presenečen. V decembru sem res opazil, da toplotna črpalka deluje bolj čudno in da se na monitorju večkrat pokaže, da so bila vključena električna grela. Ker je bilo decembra tudi hladno, temu nisem posvečal posebne pozornosti. Ko pa je prispel račun, so zazvonili vsi zvonci. Pred leti sem imel hišno kogeneracijo in sem imel dostop do tako imenovanega obremenilnega diagrama, da sem lahko tudi odčital količino proizvedene energije. Ko sem zaradi strahu, da mi bodo vzeli pokojnino, ker sem moral imeti »s. p.«, vrnil kogeneracijo in nabavil toplotno črpalko, tudi dostopa do merilnih podatkov ni bilo več. No, lahko bi bil, če bi plačal strošek 28 evrov/mesec. Čeprav se takrat nisem odločil za tak strošek. pa sem sedaj vedel, kdo mi je ponudil to možnost, poklical sem ga in prosil za podatke o porabi, ki sem jih takoj dobil. Ko sem še kar sitnaril za podatke, mi je prijazni uslužbenec, ki me pozna in približno ve za moj EMŠO, svetoval, naj se prijavim v »Mojelektro« in bom lahko gledal podatke za en dan nazaj, in to dnevne, tedenske, mesečne in za poljubno obdobje. Serviser je pri toplotni črpalki ugotovil, da mi sistem pušča.
V tej številki je zato v prispevku Moj elektro: sistem za enoten dostop do merilnih mest podrobno prikazan sistem, kako lahko pregledujemo porabo. Zanimivo branje! Seveda sem tudi sam preveril, kakšno porabo imamo v hiši v stanju pripravljenosti (»stand by«). Kar precejšnja je, a podrobnejši pregled je pokazal, da so bili v stanju pripravljenosti vključeni: televizor, radio, računalniki, usmerjevalnik, digitalne ure, prikazovalnik notranje in zunanje temperature, monitor na pralnem stroju, pomivalnem stroju, hladilniku … Na letni ravni lahko ta strošek enačimo s kar nekaj kavicami.
V letošnjem januarju so izšla nova Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE), ki v prilogi 5 določajo pogoje za priključitev proizvodnih naprav ali generatorjev po domače. Te zahteve so začele veljati 1. marca 2021. Ker so trenutno zelo popularne »sončne elektrarne« za samooskrbo, te zahteve veljajo tudi zanje, zato iščemo avtorja, ki bi bralcem opisal ta postopek. Srečujemo se z izrazoma »certifikat proizvajalca za tip A v skladu z Uredbo RfG (Uredba Komisije (EU) 2016/631z dne 14. aprila 2016 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za zahteve za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje)« in »izjava o skladnosti z vsemi pravili v SONDSEE«. Vsi izrazi, uporabljeni v Uredbi RfG, so objavljeni na spletni strani EZS-Glosar, nekaj pa jih je bilo objavljeno v Terminološkem kotičku leta 2017.
V tej številki objavljamo članek Telemedicinske storitve za podporo samozdravljenju bolnikom v domačem okolju. V njem avtor predstavi uporabo telemedicinskih storitev, imenovano B2C (Business-to-Costumer), ki se že uporablja v slovenski bolnišnici. Po mojem skromnem mnenju smo na tem področju na zavidljivem mestu v Evropski uniji. Za to področje se pripravljajo tudi standardi. Res je, da imamo že kar nekaj merilnikov, ki s pomočjo prsnega pasu ali pametne ure merijo utrip in se uporabljajo v prostočasnih dejavnostih. A rezultati iz teh merilnikov niso povezani z zdravstvenim osebjem, zato vrednosti lahko samo kontroliramo. Pri medicinskih storitvah pa poleg kontrole zdravnik pripravi diagnozo in nato odredi zdravljenje, in to vse na daljavo. Zanimivo branje!
Objavljamo tudi članek o predlogu Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov, ki je zaradi potrebnega prehoda v ogljično nevtralno družbo eden od zelo pomembnih zakonov. Predlog uvaja tudi nove slovenske izraze: za izraz »prosumer« (producer-consumer) je uveden izraz »končni odjemalec s »samooskrbo«, »promotor« pa je fizična ali pravna oseba, ki se prijavlja na razpis Agencije za energijo. Spregledati ne smemo izraza »naprava za samooskrbo«, ki je proizvodna naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo obnovljivih virov. Težava je v tem, da se v zakonu temu reče »proizvodna naprava«, ne pa »sončna elektrarna«. Proizvodna naprava, ki se največkrat namesti na zasebni eno- ali dvostanovanjski hiši, ni energetski objekt ter ga inšpektorji in pregledniki ne morejo pregledovati po uradni dolžnosti, ali ima strelovod ali ne. Na taki proizvodni napravi lahko pregled opravijo samo, če imajo sodni nalog oziroma če jim lastnik dovoli. Očitno bo treba v prihodnosti posvetiti nekaj pozornosti tudi terminološkim izrazom in posledicam, ki jih te razlike prinašajo v naše vsakdanje življenje, na primer, elektrarna najbrž ne pomeni isto kot eno- ali dvostanovanjska hiša, na strehi katere je nameščena proizvodna naprava, mar ne?
V reviji nadaljujemo z objavo prispevkov o elektrostatiki, pregledu radijskih tehnologij, industrijski revoluciji 4.0 in hranilnikih električne energije. Poročamo tudi o spletni konferenci Inženirske zbornice Slovenije, ki so jo pripravili 4. marca ob obeleženju svetovnega inženirskega dneva in je matična sekcija elektroinženirjev predstavila pomen stroke z ukrepi za preprečitev neželenih posledic naravnih dogodkov, kot so potresi, udari strel, žled in podobno. Zelo zanimiv je prispevek o regeneraciji električne energije, ki bi jo lahko pridobili z zaviranjem na obstoječi enotirni železniški progi Divača–Koper.
Kot po navadi objavljamo pregled sprejetih standardov in predpisov ter dodajamo izraze in definicije v Terminološkem kotičku. Ko sem že pri standardih, je treba povedati, da je večina slovenskih standardov, privzetih po evropskih standardih ali harmonizacijskih dokumentih, v angleškem jeziku. Slovenski inštitut za standardizacijo se trudi, kolikor ima finančnih možnosti, da prevaja najzanimivejše standarde za slovensko gospodarstvo. Uporabniki standardov pa pri nakupu standardov skrbijo le za svoje najmanjše stroške in kupujejo standarde po spletu v tujini, ker jih dobijo v angleškem jeziku. Ustreznost slovenskega prevoda standarda potrdi ustrezen tehnični odbor, ki temu nameni kar veliko časa, znanja in truda. Predvsem terminološko usklajevanje prevoda lahko zahteva kar nekaj časa. V vsakem prevedenem standardu je napisano, da je v primeru spora odločilen izvirni standard v angleškem jeziku. Kaj če bi izdali dvojezični, slovensko-angleški standard? Morda bi bila prodaja takih standardov zanimivejša ne samo v Sloveniji, ampak tudi na nekdanjem jugoslovanskem trgu.
Ervin Seršen, urednik
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
